Sprva sva se poigravala z idejo o poroki na sanjskih Maldivih. Ko sva ugotovila, da se tam uradno ni možno poročiti, sva pričela z iskanjem druge lokacije. Gre namreč za muslimansko deželo, ki tujim rezidentom ne dovoljuje uradne sklenitve zveze, zato se večina parov tam poroči le simbolno, kar pa nama ni ustrezalo. Po priporočilu prijateljice sva začela raziskovati Sejšele. 

Ker je bila z organizacijo zelo zadovoljna, sva jo prosila za kontakt lokalnih ponudnikov, katere sva kontaktirala preko aplikacije whats app, kjer je tudi kasneje potekala vsa naša komunikacija. Ponudili so nama različne pakete s poročnimi storitvami. Cene se gibljejo od 300€ pa vse do 2000€. Najosnovnejši paket recimo zajema zgolj obred v hotelski sobi, midva pa sva se odločila za ponudbo, ki je poleg obreda na plaži vključevala še celotno dekoracijo, glasbo, torto in fotografiranje, medtem ko sva za obleke, make up in frizuro poskrbela sama. 

Pred odhodom sva organizatorjem poslala kopije dokumentov, ki so morali biti prevedeni v angleščino. Poleg veljavnega potnega lista, rojstnega lista in izpolnjene izjave o samskem stanu so potrebovali še sodbo o ločenosti.

NAJVEČJI IZZIV

Največ težav sva imela z izbiro lokacije za obred, saj je težko izbrati plaž zgolj iz fotografij, ki so pogosto močno retuširane. Plaža, ki sva jo rezervirala pred odhodom, naju je ob prvem obisku tako razočarala, da sva se oba strinjala, da se tam ne želiva poročit, zato sva takoj kontaktirala organizatorje in jih prosila, če si še lahko premisliva ter izbereva drugo lokacijo. Med kolesarjenjem po otoku sva čisto po naključju naletela na sanjsko plažo z imenom Grand Anse, ki se nama je zdela popolna. Bila je dosti manjša od prve ter povsem neturistična. 

V dopoldanskem času sva se v hotelski sobi uredila. Za make up sem poskrbela sama, medtem ko mi je frizuro uredil kar Tomaž, ki se je pred odhodom pri našem odličnem frizerskem mojstru Kristijanu Petku naučil kako lasne dodatke speti v visok čop. Obleki sva kupila v Sloveniji, Tomaž je izbral sproščeno obleko brez suknjiča, jaz pa sem svojo sanjsko obleko našla v salonu Poročni kotiček v Ljubljani.

Malo po 12. uri so naju v hotel prišli iskati kar z golf vozičkom ter naju odpeljali do izbrane plaže. Bosa sva se sprehodila do mesta, kjer je bil postavljen obok. Sam obred je bil zelo čustven, zato se nekaterih trenutkov le bežno spominjava in sva se jih zares zavedala šele ob ogledu videoposnetka. Matičarka je obred vodila v angleščini, vse skupaj pa je trajalo približno 10 minut. Nato smo nazdravili s šampanjcem in proslavili s torto. Sledilo je fotografiranje na plaži. Kljub temu, da sprva nisva bila sigurna kako bo fotografiranje potekalo, sva se s pomočjo fotografa povsem sprostila in zares uživala. Po koncu so naju odpeljali nazaj v hotel kjer sva se preoblekla in se odpravila na pozno kosilo, ki sva si ga privoščila kar na plaži.

Pri načrtovanju poroke v tujini je poleg zakonodaje potrebno preveriti tudi vremenske pogoje. Pri porokah v tropih je namreč pomembno, da pred organizacijo preverite kateri letni čas je najbolj ugoden za obisk, hkrati pa imejte v mislih, da je razlika med plimo in oseko lahko tudi v več metrih in da lahko še tako sanjska plaža ob useki izgubi svoj čar.

Poroko v tujini bi priporočila vsem parom, ki si želijo intimne in nepozabne izkušnje! Meniva, da je taka oblika poroke najbolj romantična in čustvena.