Prelepa poroka in še lepši zakon
Kaj nama sploh pomeni dober zakon in koliko sva pripravljeni vložiti v svojo zvezo?
Poročila se bova. Čakajo naju vznemerljivo iskanje čudovite obleke, izbor prave lokacije in vrsta prijetnih podrobnosti za veliki dan. Pa poleg poroke načrtujeva tudi zakon? Kaj nama sploh pomeni dober zakon in koliko sva pripravljeni vložiti v svojo zvezo?
Že od majhnega smo obdani z idejo, da ko se princ in princesa poročita, se začne srečno življenje do konca njunih dni. Pravljice se ponavadi na tej točki zaključijo. Popularni filmi, nadaljevanke in knjige nas skušajo učiti, da je najti partnerja ena najpomembnejših nalog v našem življenju in da smo resnično izpopolnjeni šele, ko spoznamo tisto pravo ljubezen. Poroka se v zahodni družbi torej pogosto šteje za končni cilj partnerstva. Le malo pa jih prikazuje, kakšne so zveze potem, ko doživimo svoj srečen konec – ko pospravimo svojo prelepo belo obleko, ko vznemirjenje ob pogledu na poročni prstan mine in ko začnemo živeti nič kaj dramatično zakonsko življenje, polno vsakodnevnih užitkov in pozornosti ter tudi občasnih preglavic.
Nemalo bodočih zakoncev pred poroko precej več časa nameni razmišljanju o poročnem obredu, manj pa o samem zakonu.
PREDSTAVE O ZAKONU
Pogosto se nam zdi povsem samoumevno, da ima naš partner enako predstavo o zakonu, zaradi česar se mnogi ne pogovarjajo o svojih pričakovanjih po poroki. Nekdo je tako lahko šokiran, ko ugotovi, da se partnerju ne zdi tako samoumevno kot njemu, da, recimo, skupaj varčujeta za opremo dnevne sobe, gre en od njiju vsakič po službi s sodelavci na pijačo ali da vsak vikend hodita k tašči na družinska kosila. Naša pričakovanja o zakonu in predstave o družinskem življenju se najverjetneje v vseh točkah ne ujemajo s partnerjevimi. Svojega partnerja je tako smotrno vprašati, kako si predstavlja zakonsko življenje. Skupaj se lahko pogovarjamo o drugih zakonih, ki jih poznamo, ter ugotovimo, kaj nam je pri njih všeč in kaj si zase morda želimo drugače. Zlasti je s partnerjem koristno raziskati teme, kot so: kako bomo urejali svoje finančno področje, si delili gospodinjska opravila, kakšni so naši skupni in samostojni cilji v prihodnosti, kako bomo vzgajali morebitne otroke in na kakšen način bomo en do drugega ostajali povezani in ljubeči. Koristno je razmisliti tudi, kakšne ideje o poroki in zakonu smo dobili v času odraščanja. Morda so se naši starši glasno prepirali in smo zrasli z idejo, da so prepiri nekaj izrazito slabega ali pa da ravno prepiri pomenijo, da v zvezi obstaja tudi strast. Skupaj se torej pogovorimo o tem, kaj nam pomeni biti mož, kaj žena in kako si predstavljamo srečen zakon.
PLANA B NIMAVA
Koristno je razmisliti, kaj partnerju sploh obljubljamo. Si obljubljamo ljubezen in skupno življenje? Obljubljamo partnerju svojo popolno zvestobo? Mu bomo resnično stali ob strani v dobrem in slabem do konca svojih dni? Najverjetneje bodo v našem zakonu tudi obdobja, ko nam bo težko in življenje ne bo teklo, kot bi si želeli, ter ne bomo vedeli, kako se s partnerjem znova povezati. Koliko časa bomo vztrajali v takem obdobju? Nekaj mesecev, leto dni ali dokler težje obdobje ne mine? Pomembno je, kako smo miselno naravnani, ko stopamo v zakon. Tisti, ki sklepajo zakon z naravnanostjo: 'To je to,' in se pri tem zavedajo, da je to edini zakon v njihovem življenju, imajo precej večje možnosti za srečen in trden odnos. Pri tem ni pomembno le, da verjamemo, da bo zakon trajal, pač pa da se za to aktivno odločimo in pogovorimo tudi s partnerjem. Skupaj torej sklenemo, da kar se našega zakona tiče, plana B ni, in to tudi en drugemu izrečemo. Če želimo trden zakon, ločitev tako izključimo kot možnost. Dogovorimo se, da bomo vztrajali in našli način, kako se znova povezati in biti en do drugega ljubeči. Dobro se je dotakniti tudi, kaj vse smo pripravljeni storiti v primeru težjega obdobja. Se bomo pogovarjali tudi, ko bo težko? Smo se pripravljeni kdaj tudi odreči svojemu prav? Smo pripravljeni iti na terapijo in se naučiti novih strategij za reševanje problemov? Nekateri pari se po poroki lahko ustrašijo kakšnega prepira ali obdobja, ko so manj zadovoljni. Zaskrbi jih, da to nujno pomeni, da njihova zveza ni dobra. Pogosto pa gre le za veščine pogovarjanja, poslušanja in skupnega življenja, ki jih še niso usvojili in se jih lahko preko partnerske terapije naučijo.
Mnogim parom se zvestoba v zakonu zdi samoumevna, zaradi česar svoja prepričanja o zvestobi nenamerno zadržijo zase.
SAMO LJUBEZEN NI DOVOLJ
Poleg ljubezni je za dober odnos pomembna tudi velika mera sprejemanja, odprtosti, pohval in pogovorov. Dobro je vedeti, kaj je pravzaprav tisto, kar nas s partnerjem druži, in kako si lahko ljubezen vsakodnevno izkazujemo. Redno si načrtujemo čas tudi za druženje le s partnerjem, kjer se ne pogovarjamo samo o vsakodnevnih opravilih ali službenih skrbeh, pač pa smo en do drugega tudi ljubeči, igrivi, pozorni in se skupaj tudi zabavamo. Ključno je, da poskrbimo tudi za lastno srečo in doseganje svojih ciljev, saj lahko svojemu zakonu največ damo takrat, ko smo tudi sami zadovoljni. Odgovornosti za svojo srečo torej ne prepuščamo partnerju, pač pa najdemo način, da smo prijazni tudi do sebe, uresničujemo svoje želje in smo v stiku s sabo.
Čeprav se poroka včasih šteje za končni cilj partnerske zveze, je to pravzaprav šele dober začetek skupne poti. Poroka in zakon nista isti pojem. Poroka je obred, kjer proslavimo svojo zvezo, medtem ko je zakon tisto, kar pride po poroki, in se dogaja zasebno med partnerjema iz dneva v dan. Poleg poročnega obreda torej načrtujte tudi zakon, da bo vaše skupno življenje tako čudovito kot vaša poroka ali celo še lepše.
Avtor članka: psihologinja Katja Istenič, terapevtska pomoč Hočem več
