To je najlepši trenutek vsake poroke. Ko zazvenijo prvi toni in med mladoporočencema nastane tista posebna tišina, tudi ganjenost – veš, da si doprinesel k magičnemu trenutku v njunem življenju. Takrat postaneš samo glas, ki ju spremlja. To je največja moč glasbe: da prepozna čustva in jih poveže. Vedno si zaželijo kakšno mojo skladbo: “Za vse čase”, “Le midva”, “Med nama” pa tudi “Vzamem te”, ki je nastala prav za to priložnost. Predvsem pa pesmi, ki jih spominjajo na lepe trenutke in dogodke.


Vaš glas nežno potuje med popom in opero. Kako na porokah gradite lok od obreda do plesa, da se srce najprej omehča in razneži, potem pa sprosti?

Večinoma pojem na porokah samo ob obredu ali kot kakšno presenečenje mladoporočencema. Glasba je na obredu nežna, akustična – pesmi, ki mehčajo srca. Prav tako pri prvem plesu. Če se zgodi presenečenje, ko se že razvije zabava, pa seveda zaigramo tudi bolj energične skladbe. Glasba mora vedno dihati z ritmom večera.

Ta pesem mi je dala globje zavedanje, kako dragoceni so trenutki – čeprav besedilo ni eksplicitno o točno določenem dogodku, nosi pomembno sporočilo. Zato tudi vsako poroko jemljem kot praznik življenja in ljubezni. Seveda se ob ganljivem trenutku tudi sam kdaj raznežim in potočim kakšno solzico.

Neveste rade rečejo: “Želim si, da zveni, kot bi mi pel samo on.” Kako vašo interpretacijo prilagodite tako, da postane pesem osebna za ta par?

Z vsakim parom se pred poroko slišimo in pogovorimo o njuni zgodbi in kaj si želita. Seveda, če gre za presenečenje, je tukaj malce drugače in povejo drugi njuno zgodbo. Največ prilagodite je pri izboru samih pesmi. Če je nevesti poleg mojih pesmi res všeč kakšna priredba, tudi klasična, jo seveda z veseljem zapojem. Tako se mi je zgodilo nedavno, ko sem s kitaristom izvajal Schubertovo Ave Mario – in sva jo na željo neveste in ženina izvedla kar dvakrat (smeh).

Morda bi lahko bil. Sam sicer pri poročnih obredih navadno vidim kakšno drugo primernejšo romantično skladbo. Ampak končne odločitve najraje prepustim paru.

To se mi še ni zgodilo, se pa je enkrat res zgodilo, da je župnik zapel delček moje pesmi mladoporočencema, kar se mi je zdelo res ganljivo. Velikokrat pa se mi je zgodilo, da sem na koncertu zapel glasbenim kolegom in prijateljem – največkrat ravno poročno “Vzamem te”.


Veliko parov si želi slovensko, hrvaško, italijansko ali angleško glasbo. V katerih jezikih najraje pojete na poroki — in zakaj se je lepo poročiti tudi ob slovenski glasbi?

Najraje v slovenščini – slovenski jezik je nekaj posebnega in se tudi najbolje z njim poistovetimo in začutimo. Tudi drugi jeziki prinesejo svojevrstno romantiko, ampak je na poroki slovenščina zame najlepša.

Detajli so pomembni ravno pri izvedbi posamezne pesmi. Predvsem tako, da jo začutijo vsi, ki so na poroki prisotni in doživljajo ta čaroben trenutek.


Se spomnite poroke, pri kateri ste sami komaj zadrževali solze?

To se mi zgodi predvsem takrat, kadar poznam mladoporočenca in njuno zgodbo. Zgodilo se mi je tudi, ko je nevesta prebrala pismo ženinu. Bilo je res ganljivo in čutno – nato so simbolično spustili tudi metulje v nebo. Lepi trenutki me hitro zelo prevzamejo.

Za obred: “Vzamem te” – nežnost in ganljiv trenutek ob izrekanju najlepšega “da”.
Za nazdravljanje: “Med nama” – povezanost med dvema.
Za ples: “Za vse čase” – obljuba večne ljubezni.
Pesmi vedno rad prilagajam željam para – ali želijo akustično izvedbo ali v polni spremljavi z bandom.


Septembra ste pripravili veliki gala koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kako je tisti večer dišal po ljubezni? Vzdušje je namreč bilo zelo primerljivo z elegantno poroko.

Prisotnih je bilo veliko čustev, elegance, lepote glasbe. Vsekakor pa je ljubezen vedno rdeča nit vsakega koncerta.

Verjamem v ljubezen, v dobre odnose, v prave ljudi. Predvsem pa v to, da smo tudi v težkih trenutkih lahko skupaj močnejši.

“Tople trave v tvojih so laseh, ples valov v tvojih je dlaneh, če lahko ostalo bi tako za vse čase, bi bilo lepo.”

Da bi se ob moji glasbi spominjali svoje poroke še desetletja. Da bi vsak refren postal del njune zgodbe.

Besedilo: Anja Kovačič
FOTO: Friends Production