Konec septembra, natančneje sedemindvajseti dan v mesecu sva dočakala težko pričakovani poročni dan. Pri nas v Kanadi običajno pričnemo s pripravami vsaj leto dni v naprej. Oče je predlagal Slovenijo in takoj nato Bled. Hvala bogu za internet, takoj smo si ogledali slike in z Jeremyem sva bila navdušena.
Z Jeremijem sva bila na civilni poroki na Blejskem gradu oblečena v slovensko narodno nošo, kasneje pri cerkveni poroki pa sva bila oblečena kot večina poročnih parov.
Pričakala naju je grajska gospoda in odpeljali so naju na mesto civilne poroke kjer so nama svatje priredili glasen sprejem. Bila sva presenečena, saj sva pričakovala uradnejši obred, pa so naju presenetili s prelepim govorom, ki se nama je zares vtisnil v srce.
Kasneje smo se s Pletnami odpravili na otok. Sanje, ki sem jih sanjala v otroštvu so postajale resničnost. Razpoloženje se je približevalo najvišji točki, ko sem stopala proti oltarju, kjer me je čakal Jeremy, ki je bil razlog za vse dogajanje.
Poročni obred je vodil duhovnik g. Hren, ki me je pred mnogimi leti ko je bil na obisku pri nas v Kanadi tudi krstil. Zvonček želja je ponesel najine želje visoko v nebo kamor sta poletela tudi golobčka, ki sva jih spustila po obredu. Zvončkljalo je tudi ob zdravici in čestitkah najinih gostov, ki so uživali v druženju, saj se nekateri niso videli mnogo let. Veselo razpoloženje smo vzeli s seboj na poročno gostijo v Golf hotel, kjer so nas postrgli z okusnimi domačimi jedmi, ki nam Kanadskim Slovencem veliko pomenijo.