USODNO VPRAŠANJE: Ob koncu novembra, po zabavi mojega rojstnega dne me je moj Ernest ob peti uri zjutraj odpeljal na trg v mestu Ludwigsburg v Nemčiji, kjer sva takrat živela, ter sredi trga, ki je bil že prelepo praznično okrašen ob vodnjačku pokleknil in me zaprosil. Takrat so se mi oči skupaj z novoletnimi lučkami in zvezdicami na jasnem nebu zableščale in v joku sem pokleknila k njemu ter mu z objemom in poljubom dala odgovor. PRIPRAVE NA POROKO: Celotno poroko sva želela organizirati sama, zato sva s pripravami začela že 6 mesecev prej, še posebej zaradi dejstva da je veliko organiziranja potekalo iz tujine. Poroka je bila 25. junija 2005 na Blejskem gradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Martina na Bledu. NEVESTINA OBLEKA: Ker nisem želela čisto klasične poročne obleke, sem si izbrala romantično obleko nežno roza barve v trgovini priznane znamke Atelier Aimee, ki sem jo po naključju našla prav na tistem trgu, kjer sva se zaročila. Čeprav se velikokrat ne morem hitro odločiti za neko stvar, mi je bila obleka zaradi majhnih detajlov, Swarovski kristalčkov na korzetu ter vrtnicami na spodnjem krilu takoj všeč. Po naročilu so mi jo sešili v Milanu. ŽENINOVA OBLEKA: Po neskončnem listanju nemških poročnih revij, sva odprla stran na kateri je bila tista prava. Še isti dan sva se po telefonu naročila ter odpravila v uro oddaljeni Mannheim, v trgovino z italijanskimi oblačili Moda Azzura. Obleka, svetlo sive barve znamke Carlo Pignatelli je bila kot ulita. Poskrbeli so tudi za kravato in čevlje, tako se je da celotna podoba izvrstno ujemala z Milenino. PRSTANI: Tudi prstana sva kupila v Nemčiji, oba sta iz belega zlata, Mileninega pa krasijo briljanti. VABILA: V Poročnem kotičku v Ljubljani sva si izbrala vabila, naprsne šopke, menije ter konfete, ki so barvno odlično dopolnjevali celotni izgled poroke. CVETJE IN DEKORACIJA: Za sanjsko okrasitev poroke je poskrbela Veronika iz cvetličarne Cvetlične pravljice iz Celja, svojo nalogo je opravila več kot odlično, saj je iz najinega najlepšega dneva res naredila še pravljico. Celotno podobo poroke sva si zamislila v roza barvi. POROČNA TORTA: Za sanjsko lepo predvsem pa zelo okusno torto je poskrbela Milenina sestrična Mojca Slatinek, ki pa se je tudi s pomočjo tete Vide in Dani cel teden pred poroko trudila da so se gostje na vseh poročnih lokacijah lahko izvrstno posladkali z minjoni, rafaelo kroglicami, jagodami s čokolado in še vrsto drugega peciva. FOTOGRAFIJA: Ker sem Dejana Dubokoviča poznala že prej in poznam njegovo delo sem vedela da tako velik dogodek v življenju lahko zaupam samo njemu. S prečudovitimi fotografijami nama je naredil večen spomin na najin dan. PROTOKOL: Najprej so se svatje zbrali na najinih domovih, kjer so imeli manjšo pogostitev. Ernest je nato s svojimi svati prišel do mojega doma od koder sva se skupaj s pričami, družicami in družitelji odpeljala z limuzino na blejski grad. Tam sva imela civilni obred, ki ga je čudovito spremljal godalni trio Viva. Po krajšem fotografiranju sva se s kočijo odpeljala v cerkev pod gradom, kjer sva veličastno v spremstvu punčke, ki je nesla blazinico s prstani, v kateri je bilo posušeno cvetje, s katerim me je Ernest presenečal ob različnih priložnostih, dvema fantkoma, ki sta trosila cvetje ter štirim družicam in družiteljim stopila pred oltar, kjer sva še drugič rekla DA. Po končanem obredu sva se s pletno odpravila na otoček, kjer sva pozvonila na zvon želja ter imela daljše fotografiranje. Večerja ter zabava do jutranjih ur je potekala v Grand hotelu Toplice, kjer smo se nepozabno zabavali ter plesali ob spremljavi odlične skupine Viktory. ZAHVALA: Posebna zahvala gre najinim družinam, ki so nama ves čas stali ob strani, najinim družicam in družiteljem, ki so nam bili v veliko pomoč, ter vsem ostalim, ki so nama kakor koli pomagali narediti najin dan tako čaroben.